Trajanje psihoterapevtskega procesa

Trajanje psihoterapevtskega procesa se med različnimi psihoterapevtskimi pristopi zelo razlikuje ter se lahko giblje vse od enega posamičnega do več sto srečanj. Kako dolgo psihoterapija traja, je odvisno predvsem od terapevtskega cilja ter razdalje med izhodiščem in želenim ciljem. Kdaj je človeku potreben le varen prostor, kjer je deležen podpore in sprejemanja v trenutkih preobremenjenosti in akutne stiske. Sprejemanje in realizacijo pomembne enkratne odločitve ali programiranje dobro opredeljene in omejene vedenjske spremembe lahko eventualno uresničimo v nekaj srečanjih. Globinsko zdravljenje, osebnostna rast in samospoznavanje pa zahtevajo dolgotrajno implicitno in procesno delo. Možnosti, da pomembno globoko spremembo sprožimo z eno intervenco, na primer s pomembnim uvidom, ki deluje kot vzvod dolgotrajnejšega učinka, so majhne in naključne. Pri doseganju ambicioznih psihoterapevtskih ciljev ne moremo zaobiti zakonitosti postopnega napredovanja, občasnih zastojev in stalnih nihanj v procesu. Da razumemo, zakaj je temu tako, nam pomaga vpogled z biološke perspektive dogajanja.


Rast nevronov (170 ur)[1]

Na fiziološki ravni se mehanizmi človekovega duševnega delovanja uresničujejo z nevronskimi aktivacijskimi vzorci in povezovanjem nevronskih mrež. Tako kot s povezovanjem 25 črk v besede in povedi tvorimo brezkončno število zgodb, z aktivacijo in povezovanjem nevronov tvorimo vse zaznave, vtise, spomine, čustva, misli, dejanja, navade. Čeprav je velik del nevronskih zapisov mogoče spreminjati, prestrukturiranje zahteva svoj čas, tako kot svoj čas zahtevajo druge spremembe žive materije. Če želimo vzgojiti rastlino, se zavedamo, da smo omejeni z zakonitostmi naravnega procesa rasti in isto velja za duševne spremembe. Ker duševnih vidikov življenja ne doživljamo materialno in veliko družbenih tradicij duševnosti ne razume kot vzporedne fiziološki ravni, človek do duševne rasti včasih goji neupravičena pričakovanja. Zdi se mu, da bi bilo navado ali vzorec čustvovanja mogoče spremeniti z enkratno odločitvijo, ker duševne pojave umešča na raven abstraktnega in s tem abstraktno omejenega. Upoštevanje pogojenosti duševne ravni delovanja s fiziološkimi omejitvami, lahko olajša sprejemanje dolgotrajnosti procesa spremembe.


Arhitektura vlaken bele snovi iz niza podatkov HCP[2]

Človeške možgane sestavlja 100 milijard celic, od katerih ima vsak nevron med tisoč in 10 tisoč sinaps. En gram možganskega tkiva v povprečju sestavlja več kot 100 milijonov živčnih celic, od tega skoraj 50 milijonov nevronov.[3] Vedenjski, miselni, čustveni vzorci se na fiziološki ravni odražajo kot kompleksne in obsežne medsebojne povezave teh celic, po katerih potekajo aktivacijske poti duševnih pojavov. Vsak nevron lahko sklene 100 trilijonov povezav, že 203 nevroni pa so dovolj, da pri življenju ohranjajo majhno glisto Caenorhabditis elegans.[4] Povezanost človeških možganov raziskujemo v okviru Projekta človeškega konektoma (HCP, The Human Connectome Project), katerega cilj je izris zemljevida in vivo strukturnih in funkcionalni nevronskih povezav na ravni posameznikov in medsebojnih razlik. Opazovanje obsega in kompleksnosti žive materije in fiziološkega dogajanja kot ekvivalentov človekovega duševnega življenja, nam pomaga k uvidu, da si človek včasih pripiše prevelike zmožnosti in kapacitete za čeznočne spremembe svojega vedenja, mišljenja, čustvovanja. Temeljna komponenta vzgajanja in nege duševne spremembe nista hitrost in sila, ampak vztrajnost in občutek.

***

[1] Needleman, L. (2015). Neuron time-lapse video. Pridobljeno z https://www.youtube.com/watch?v=cvcsZxfE2HY.
[2] Human Connectome Pproject (2019). White matter fiber arhitecture from the Connectome Scanner dataset. Pridobljeno z http://www.humanconnectomeproject.org/gallery/.
[3] Collins, C. E., Turner, E. C., Sawyer, E. K., Reed, J. L., Young, N. A., Flaherty, D. K. in Kaas, J. H. (2016). Cortical cell and neuron density estimates in one chimpanzee hemisphere. Proceedings of the National Academy of Sciences, 113(3), 740–745.
[4] Zimmer, C. (2011). 100 Trillion connections: new efforts probe and map the brain’s detailed architecture. Pridobljeno z https://www.scientificamerican.com/article/100-trillion-connections/.
[5] Das Grafik (2019). Plant growth time lapse. Pridobljeno z https://www.dasgrafik.co.uk/plant-growth-time-lapse/17172406818979072906.