Individualna psihoterapija poteka redno, in sicer se srečujemo najmanj enkrat tedensko ob stalnem terminu. Posamezno srečanje traja eno do dve terapevtski uri. V primeru neodložljivih obveznosti lahko srečanje do 72 ur pred terminom izjemoma odpoveste. Pri odločanju za psihoterapijo je vredno pretehtati, ali svojemu procesu za obdobje trajanja lahko namenite potreben čas in sredstva. Vstop v psihoterapijo pogosto pomeni začetek dolgotrajnega in napornega dela.

Celotno obdobje psihoterapevtskega procesa sestavljajo uvodna srečanja, začetna faza, osrednja faza in zaključna faza psihoterapije. Pred vstopom v psihoterapijo opravimo uvodno srečanje, na katerem izmenjamo stališča, pričakovanja glede ciljev in poteka, informacije o zmožnostih in omejitvah ter zasnujemo predvidene delovne okvirje. Uvodno srečanje je namenjeno spoznavanju in poizkušanju naše kompatibilnosti ter snovanju grobega terapevtskega dogovora. Če se izkaže potrebno, lahko opravimo dve uvodni srečanji.

Uvodnemu srečanju sledi začetna faza psihoterapije, ki obsega okoli 10 srečanj. V začetni fazi opravimo anamnestični pregled vašega življenjskega konteksta ter nekoliko raziščemo vsebine, ki so vas privedle v psihoterapijo. Začetna faza vam daje priložnost ugotavljati, ali se v odnosu z menoj dobro počutite in če mi boste v svojem procesu lahko zaupali. Če se ob koncu začetne faze strinjamo nadaljevati, revidiramo zastavljene terapevtske cilje, po potrebi prilagodimo delovne okvirje ter obnovimo terapevtski dogovor.

V osrednji fazi psihoterapije poglabljamo in nadaljujemo terapevtski proces. Osrednja faza obsega najdaljši del procesa, v katerem induciramo, doživljamo in spremljamo terapevtske spremembe. Potek se nikdar ne odvija linearno, ampak so zanj značilna tako obdobja hitrejšega razvoja kot obdobja stagnacije. Pričakujete lahko tudi prehodna obdobja poslabšanja, saj spremembe pogosto pogojuje prehodno zmanjšanje stabilnosti in povečanje ranljivost. Zlasti pred globljimi in pomembnimi prehodi se neredko pojavljajo odpori, ki jih začutite v obliki nelagodja in zadržkov glede nadaljevanja. Če stiske izrazite, jih raziščemo in poskusimo skupaj premagati.

V zadnjo fazo psihoterapije preidemo ob odločitvi o zaključku, ki je običajno povezana z zaokrožitvijo terapevtskega procesa in uresničitvijo terapevtskih ciljev. Zaključna faza predstavlja prekinjanje pomembnega odnosa in zaključevanje globinskega procesa, zato je trajanje prilagojeno vašim potrebam. Ustrezno izpeljana faza zagotovi varno zaključevanje procesa. Zaključevanju je zmeraj vredno nameniti ustrezno število srečanj, tudi če psihoterapevtski proces zaključimo predčasno.